Hitri kontakt

MDI VELENJE Kersnikova cesta 13, 3320 Velenje
+386 (0)3 587 46 68
mdivelenje.40@gmail.com

Statut društva MDI Šaleške doline Velenje

Na podlagi 1. in 4. člena Zakona o društvih (Ur.list RS 61/2006) in v skladu z določbami Zakona o invalidskih organizacijah (Ur.list RS 108/2002), je zbor članov Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Velenje, dne 24.5.2008  sprejel spremembe in dopolnitve ter prečiščeno besedilo

S T A T U T A
Medobčinskega društva invalidov Šaleške doline Velenje

(Skrajšana verzija)

I.    Splošne določbe

1.člen

Medobčinsko društvo invalidov Šaleške doline Velenje je invalidska organizacije (v nadaljevanju: društvo) in je prostovoljno, neodvisno, samostojno, nevladno, nepridobitno, združenje, neodvisno od političnih strank in verskih skupnosti, v katero se združujejo invalidi zaradi ugotavljanja, zagovarjanja in zadovoljevanja posebnih potreb invalidov, medsebojne pomoči ter uresničevanja in zastopanja svojih posebnih interesov.

2.    člen

Društvo vključuje delovne invalide po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju: delovni invalidi) in druge invalidne osebe, ki nimajo statusa delovnega invalida, pa zaradi pridobljenih ali prirojenih okvar in oviranosti, ki jih pogojuje oziroma ustvarja fizično in družbeno okolje, ne morejo same delno ali v celoti zadovoljevati potreb osebnega, družinskega in družbenega življenja v okolju, v katerem živijo in delajo (v nadaljevanju: osebe s telesno okvaro) ter njihove zastopnike.

3.    člen

Ime društva je Medobčinsko društvo invalidov Šaleške doline Velenje.
Kratica društva je: MDI Šaleške doline Velenje
Sedež društva je v  Velenju.

Za spremembo sedeža društva je pristojen Zbor članov.

Društvo deluje na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki.

4.    člen

Društvo je vključeno v Zvezo delovnih invalidov Slovenije zaradi izvajanje enotne socialno - zdravstvene politike in skupno dogovorjenih nalog s področja varstva invalidov v Republiki Sloveniji. Konkretne naloge in način skupnega delovanja določa statut Zveze delovnih invalidov Slovenije.
Društvo se z drugimi društvi invalidov, članov ZDIS povezuje v koordinacijski odbor za izvajanje skupnih nalog Zveze za območje Celjske regije.
Koordinacijski odbor je oblika organiziranosti članov ZDIS za izvajanje skupnih nalog ZDIS in članov na območni oz. regionalni oz. pokrajinski ravni (teritorialna organiziranost);

način delovanja pa je določen s poslovnikom koordinacijskega odbora, ki ga s predhodnim soglasjem upravnega odbora ZDIS sprejme koordinacijski odbor.

5.    člen

Društvo zastopa in predstavlja predsednik društva, v njegovi odsotnosti pa podpredsednik, ali druga oseba, ki jo za posamezne naloge pooblasti predsednik.

6.    člen

Društvo ima štampiljko okrogle oblike 35mm. Na zunanjem robu ima napis:

»ZVEZA DELOVNIH INVALIDOV SLOVENIJE« v sredini pa Medobčinsko društvo invalidov Šaleške doline Velenje, z zaščitnim znakom dva žitna klasa,od katerih je eden zlomljen.

7.    člen

Delo društva je javno.
Društvo javnost obvešča o svojem delu preko lastnega dogovorjenega informacijskega sistema, sredstev javnega obveščanja in preko predstavnikov v organih društva.
O svojem delu obvešča člane z izdajo informacij in obvestil, z objavljanjem vabil,  s pravico vpogleda članov v zapisnike organov društva, preko sredstev javnega obveščanja in z drugimi pisnimi sporočili.
Za zagotovitev javnosti dela in dajanje točnih informacij o delu društva je odgovoren predsednik društva.

II.    Namen, cilji in naloge društva

8.    člen

Nepridobitni namen društva je ugotavljanje, zagovarjanje in zadovoljevanje posebnih potreb delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro ter zastopanje njihovih interesov, delovanje proti diskriminaciji invalidov ter za njihovo večjo gmotno, socialno in pravno varnost,  socialno integracijo in dobro zdravstveno počutje. Z organiziranimi oblikami dela in povezovanja članov društva ima društvo namen omogočati in zagotavljati:
-    boljše in lažje povezovanje, delo, organiziranje ter informiranje članov in organov društva,
-    lažje vključevanje vseh delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro v delo društva,
-    uresničevanje ciljev društva v bivalnem in delovnem okolju delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro.

9.    člen

Nepridobitni cilji organiziranega delovanja društva so:   
-    uveljavljanje človekovih pravic delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro,
-    nediskriminacija delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro,
-    socialna pravičnost in enake možnosti za delovne invalide in osebe s telesno okvaro,
-    vzpodbujanje delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro za opiranje na lastne moči in sposobnosti,
-    vključenost delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro v družbo in sodelovanje v vsakdanjem življenju,
-    avtonomnost delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro kot uporabnikov storitev,
-    ekonomsko, socialno, zdravstveno in pravno varstvo delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro.

10.    člen

Zaradi izpolnjevanja svojega namena in ciljev društvo izvaja naslednje nepridobitne naloge oziroma dejavnosti:
-    spremljanje zakonodajnega področja, ki posredno ali neposredno zadeva delovne invalide in osebe s telesno okvaro,
-    spremljanje ekonomskega, zdravstvenega in socialnega in pravnega položaja članov društva in zagotovitev varstva na teh področjih,
-    razvijanje programov medsebojne pomoči in usposabljanje invalidov za samopomoč ter svojcev in prostovoljcev za življenje in delo z invalidi,
-    ugotavljanje in reševanje socialno zdravstvenih problemov članov društva in pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic, s katerimi se jim zagotavlja socialna varnost,
-    preprečevanje in blažitev socialnih ter psihičnih posledic invalidnosti in telesne okvare,
-    sodelovanje pri preprečevanju in odpravljanju ovir v fizičnem in socialnem okolju,
-    razvijanje socialne spretnosti delovnih invalidov in njihovo informiranost na različnih področjih življenja,
-    sodelovanje na domačih in tujih strokovnih posvetovanjih s področja delovanja društva,
-    spodbujanje in podpiranje akcij za izmenjavo izkušenj med sorodnimi društvi in drugimi institucijami s področja delovanja društva,
-    pomoč občinskim in državnim organom ter drugim strokovnim organom, institucijam, političnim strankam ter drugim organizacijskim skupnostim pri izvajanju njihovih nalog in načrtov s področja skrbi za invalide in osebe s telesno okvaro,
-    sodelovanje v Zvezi delovnih invalidov Slovenije pri oblikovanju zakonodaje s področja varstva delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro, pri oblikovanju, sprejemanju in izvajanju posebnih socialnih programov in z namenom izmenjave izkušenj, sodelovanja v skupnih akcijah in izboljšanjem metod lastnega dela,
-    izvajanje dogovorjenih sklepov in smernic Zveze delovnih invalidov Slovenije,
-    krepitev svoje materialne osnove in v skladu z zakoni in predpisi ter v okviru možnosti in lastnih odločitev razvijanje različnih izvedbenih oblik skrbi za delovne invalide, osebe s telesno okvaro in njihove družinske člane,
-    skrb za vključevanje in širitev članstva na področju delovanja društva,
-    sodelovanje na srečanjih invalidov in praznovanje mednarodnega dneva invalidov.
Društvo lahko opravlja tudi pridobitno dejavnost, ki je povezana z njenim namenom in cilji, kot dopolnilno dejavnost temeljni nepridobitni dejavnosti društva ter služi opravljanju dejavnosti in nalog opredeljenih v statutu in je v skladu z veljavnimi predpisi. Pridobitna dejavnost ne sme predstavljati pretežne dejavnosti društva in se opravlja zgolj v obsegu potrebnem za uresničevanje namena in ciljev društva. Pridobitne dejavnosti so naslednje:
-    zagotavljanje pogojev za rekreacijo in šport svojih članov in organiziranje družabnega življenja, prirejanje in organiziranje športnih srečanj, letovanj, izletov ter organiziranje aktivnosti za svoje člane v zdraviliščih,
-    zastopanje, predstavljanje, varstvo in uveljavljanje pravic in interesov delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro pri zadovoljevanju posebnih potreb in na področju delovanja društva,
-    nudenje pomoči in posebnih socialnih programov pri uveljavljanju potreb delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro na področju varovanja zdravja, medicinske in socialne rehabilitacije, vzgoje, izobraževanja, usposabljanja, zaposlovanja, bivanja, socialne varnosti, kulture, športa in rekreacije in pri reševanju drugih problemov ter pri skrbi za kvaliteto življenja delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro,
-   ustanavljanje različne izvedbene oblike skrbi za delovne invalide in osebe s telesno okvaro.

Zaradi usklajevanja dela in hotenj, v prizadevanju za izboljšanje posebnega pravnega varstva, življenja in za zagotavljanje človekovih pravic v družbenem in ekonomskem položaju delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro, društvo sodeluje, sklepa in sprejema sporazume, pogodbe in ostale oblike dogovarjanja z nevladnimi organizacijami, z državnimi organi, z različnimi subjekti operativne skrbi za delovne invalide in osebe s telesno okvaro, tako v državni, privatni, cerkveni ali drugi izvedbi na področju delovanja društva.

11.    člen

Društvo lahko ustanovi invalidsko podjetje, ustanovo ali zavod, če je ustanovitev povezana z namenom delovanja društva.
Dejavnost društva je organizirana tudi na manjših teritorialnih območjih v obliki Odborov in Aktivov, z namenom razreševanja konkretnih problemov članov na tem območju.
Društvo sestavljajo: Odbor invalidov Mestne občine Velenje, Odbor invalidov občine Šoštanj, Odbor invalidov občine Šmartno ob Paki in Aktiv invalidov Premogovnika Velenje.

Predsedniki Odborov in Aktiva so odgovorni za zakonito delovanje Odborov in Aktiva, predvsem pa za zakonito finančno materialno poslovanje Odborov in Aktiva pridobivanja sredstev in razpolaganje z njimi, ter s sredstvi oziroma premoženjem, ki je zaupano Odborom in Aktivu v upravljanje, ter za pravočasno in pravilno poročanje Izvršnemu odboru društva o materialno finančnem poslovanju Odborov in Aktiva.

Odbori in Aktivi niso pravne osebe in morajo delovati v skladu s statutom društva.

12.    člen

Društvo pri svojem delu upošteva načela državne strategije razvoja invalidskega varstva in mednarodne standarde na področju invalidskega varstva.
Dejavnost društva je zasnovana na načelu demokratičnosti pri oblikovanju odločitev in samem odločanju ter na načelu prostovoljnosti pri vključevanju v društvo.

III.    Članstvo

13.    člen

Člani društva so redni, podporni in častni člani.
Posameznik, ki želi postati redni ali podporni član društva, to izrazi s podpisom na evidenčni  karton.
Za vpis v redno članstvo je potrebno evidenčnemu kartonu priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev za članstvo.
O sprejemu v redno in podporno članstvo odloča izvršni odbor društva.

Če se v DI včlani mladoletna oseba do dopolnjenega sedmega leta starosti ali oseba, ki nima poslovne sposobnosti, podpiše pristopno izjavo njen zakoniti zastopnik. Za osebo od sedmega leta do dopolnjenega 15 leta starosti mora zakoniti zastopnik pred njenim vstopom v društvo podati pisno soglasje.

Če izvršni odbor zavrne sprejem v članstvo, mora svojo odločitev posredovati osebi, ki se želi včlaniti v DI, s pisnim sklepom in obrazložitvijo. Oseba, ki se želi včlaniti v DI, ima pravico da se v roku 15 dni zoper tak sklep pritoži. O pritožbi odloča zbor članov na prvi naslednji redni seji.

14.    člen

Redni član društva lahko postane delovni invalid ali oseba s telesno okvaro v skladu z 2. členom tega statuta, ki ima stalno prebivališče na območju delovanja društva. Redni član društva ne more biti oseba, ki je že redni član drugega društva, ki je član Zveze delovnih invalidov Slovenije.
Delovni invalid, ki želi postati redni član društva, izkazuje izpolnjevanje pogojev iz 2. člena z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o priznanem statusu delovnega invalida po Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju; druga telesno prizadeta ali obolela oseba, ki ima telesno okvaro pa izkazuje izpolnjevanje pogojev iz 2. člena z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje o priznani telesni okvari ali z mnenjem zdravnika specialista o trajni okvari.

15.    člen

Podporni član je lahko vsak državljan ali tujec s stalnim prebivališčem na območju delovanja društva, ki s svojim delom želi pomagati društvu in sodelovati z njim.

16.    člen

Častni član je lahko oseba visokih moralnih lastnosti, ki je s svojim delom pomagala društvu oziroma pripomogla k boljšemu sodelovanju med društvi.

Častnega člana sprejme v članstvo zbor članov društva na obrazložen predlog izvršnega odbora.

17.    člen

Pravice rednih članov so:

-    da volijo in so izvoljeni v organe društva in kot predstavniki, ki zastopajo društvo v organih Zveze delovnih invalidov Slovenije,
-    da aktivno delujejo v organih društva in pomagajo pripravljati in izvajati programe društva,
-    da dajejo predloge in pobude za delo v društvu,
-    da spremljajo izvajanje sklepov organov društva in izvajanje programa društva,
-    da se obračajo na organe društva za pomoč pri reševanju vprašanj, ki se nanašajo nanje ali katerega drugega člana društva v zvezi z uresničevanjem pravic invalidov.

18.    člen

Dolžnosti rednih članov so:
-    da delujejo v skladu s statutom in drugimi splošnimi akti društva ter spoštujejo in izvajajo sklepe organov društva,
-    da volijo in pristanejo na izvolitev v organe društva ter aktivno delujejo v njih,
-    da s svojim delom prispevajo k uresničevanju ciljev in programov društva,
-    da se zavzemajo in izkazujejo solidarnost ter pomagajo tistim članom društva, ki so v stiski,
-    da varujejo premoženje in skrbno ravnajo z drugimi sredstvi, s katerim razpolaga društvo,
-    da redno plačujejo članarino in sodelujejo v akcijah društva,
-    da prenašajo svoje izkušnje in znanje na mlajše in nove člane društva,
-    da varujejo ugled društva in imajo spoštljiv odnos do drugih članov društva.

19.    člen

Podporni član ima pravico in dolžnost sodelovati pri delu društva smiselno enako kot redni član, nima pa pravice voliti in biti izvoljen v organe društva.

20.    člen

Častni član ima pravico sodelovati pri delu društva, nima pa pravice voliti in biti voljen v organe društva, ter pravice odločanja.

IV.    Organi društva

21.    člen


Organi društva so:
1.    zbor članov
2.    izvršni odbor
3.    nadzorni odbor
4.    častno razsodišče.
Kandidate za člane organov predlaga lahko vsak redni ali podporni član društva izmed rednih članov društva. Izvršni odbor skrbi za pravočasno izvedbo kandidacijskega postopka.Postopek se začne pripravljati najmanj 2  meseca pred zaključkom mandata za člane organov. Kandidat se uvrsti na kandidacijsko listo za člana organa, če je bil pravilno predlagan in če je podal pisno izjavo, da se s kandidaturo strinja.

1.    Zbor članov

22.    člen

Zbor članov je najvišji organ društva, ki ga sestavljajo vsi redni člani društva.
Pristojnosti zbora članov so:
-    sprejme poslovnik o delu zbora članov,
-    sprejme statut društva, njegove spremembe in dopolnitve,
-    sprejema splošne akte društva,
-    sprejema letni vsebinski in finančni program dela društva,
-    sprejema letni program dela društva, s katerim odloča tudi o izvajanju posebnih socialnih programov,
-    sprejema častne člane,
-    sprejema programska izhodišča za delo društva,
-    razpravlja o pomembnih vprašanjih za varstvo delovnih invalidov in oseb s telesno okvaro,
-    sprejme letno poročilo po opravljenem notranjem nadzoru nadzornega odbora,
-    razpravlja in sklepa o delu in poročilu izvršnega odbora, nadzornega odbora ter častnega razsodišča,
-    voli in razrešuje predsednika društva, člane izvršnega odbora, predsednika in člane nadzornega odbora ter predsednika in  člane častnega razsodišča ter njihove namestnike,
-    odloča o pritožbah zoper sklepe izvršnega odbora,
-    odloča o pritožbah zoper sklepe častnega razsodišča o izključitvi člana kot drugostopenjski organ,
-    voli predstavnika za zbor članov Zveze delovnih invalidov Slovenije,
-    odloča o ustanovitvi invalidskega podjetja, ustanove ali zavoda,
-    odloča o teritorialni organiziranosti društva – število in območje odborov ali poverjeništev.
-    odloča o nakupu in prodaji nepremičnin,
-    odloča o prenehanju društva.

23.    člen

Zbor članov se sestaja na rednih in izrednih sejah. Redno sejo se skliče praviloma enkrat na leto. Redno sejo zbora članov skliče predsednik društva na podlagi sklepa izvršnega odbora, ki določi sklic in dnevni red zbora.
Izredno sejo zbora članov se skliče po potrebi. Skliče jo lahko predsednik društva, sklic pa lahko zahteva tudi izvršni odbor, desetina rednih članov društva ali nadzorni odbor. Predsednik društva je dolžan sklicati izredni zbor članov najkasneje v roku enega meseca, ko je dobil zahtevo za sklic. V nasprotnem primeru jo skliče predlagatelj v roku nadaljnjih 14 dni.Zbor članov na izredni seji sklepa le o zadevah, zaradi katerih je bil sklican.
Ob sklicu redne ali izredne seje zbora članov mora sklicatelj predložiti dnevni red z ustreznim gradivom.

Vabilo za sejo rednega ali izrednega zbora članov, skupaj z dnevnim redom, mora biti posredovano članom najmanj 15 dni pred zasedanjem delnih zborov članov Odborov in Aktivov oz.zbora članov.
Članom mora biti dostopno in na razpolago tudi gradivo za zbor članov preko informacijskega sistema društva ali na sedežu društva, na izrecno željo člana pa tudi po pošti na dom. V vabilu mora biti navedeno, kje je gradivo za zbor članov dostopno.
Delo zbora članov je javno in mu lahko prisostvujejo tudi drugi, vendar nimajo pravice glasovanja in odločanja, če niso redni člani…………
Ta statut začne veljati z dnem 24.5.2008 sprejet na zboru članov.

Predsednik društva:
Valter Golob